Kdo si lasti besedo
»razvojen«

Anatomija ene besede, ki se v zadnjih štirih mesecih premika med politiki, mediji in volivci — in vselej puščaja sled.

V torek 21. maja 2026 ob 13:26 je Janez Janša po podpisu koalicijske pogodbe za novo vlado uporabil natanko šest besed, ki so razkrile, kako se v slovenski politiki gradi okvir. Rekel je: »desna razvojna koalicija je podpisala koalicijsko pogodbo«. Ena pridevnik in en samostalnik. Brez pojasnila.

Beseda »razvojen« je v tem trenutku že delala. Štiri mesece pred majem so jo SLS, NSi in Fokus uporabili kot ime svoje predvolilne zveze: »Razvojna koalicija za prihodnost Slovenije«. Ko je Janša v maju dodal pridevnik »desna«, ni pojasnjeval. Predpostavljal je. Predpostavljal je, da bralec že ve, kaj »razvojen« pomeni — in proti čemu se postavlja.

Tu se v slovenskem javnem prostoru zgodi nekaj, kar se zgodi v vsaki zreli demokraciji, vendar redko v polni vidnosti: okvir se postavi, preden ga kdo zares postavi. Beseda začne delati, preden jo kdo izgovori.

Kaj pravzaprav pomeni »razvojen«

V slovenskem standardnem slovarju pomeni »razvojen« nekaj preprostega: ki se nanaša na razvoj. Razvoj pa pomeni napredek, rast, izboljšavo. To je nevtralna definicija.

V slovenski politični uporabi pa beseda »razvojen« v zadnjih štirih mesecih ni nevtralna. Pomeni nekaj specifičnega in nekaj prikritega.

Specifično pomeni: gospodarska rast, podpora podjetjem, manj predpisov, decentralizacija. To je politični program. Politični program pa je vselej izbira — izbira ene poti pred drugo, ne univerzalna resnica.

Prikrito pa pomeni nekaj bolj zanimivega. Pomeni: ki ni Golobov. Ki ni leve koalicije. Ki ni socialne države, ki ni dveh mandatov, ki ste jih pravkar zavrnili.

Kako se beseda lasti

Vsaka beseda v javnem prostoru ima zgodovino. Včasih jasno, včasih izgubljeno. V slovenski politiki ima beseda »razvojen« zgodovino, ki je za bralca pomembna, ker pojasnjuje, zakaj jo Janša izbere prav zdaj in zakaj jo SLS izbere v januarju.

V 1990. letih je beseda imela drugačen koren. Pripadala je tehnokratom, ne ideologom — Janezu Drnovšku, Liberalni demokraciji. Pomenila je: previdno upravljanje, evropska integracija, sprejemanje pravil. Beseda je bila siva, vendar funkcionalna.

V 2000. letih jo je SDS prevzela in jo začela uporabljati v drugem pomenu: kot signal o programski usmeritvi, ki je »pragmatska, ne ideološka«. To je bilo retorično orodje: če smo razvojni, smo onkraj ideologije. Če ste vi proti, ste ideološki.

V 2010. letih jo je Svoboda (in pred njo različne sredinske stranke) poskušala vrniti v tehnokratski pomen. Niso uspeli. Beseda je v tistem desetletju že imela politični prtljago.

V 2025. in zgodnjem 2026. so jo SLS, NSi in Fokus vzeli za krovno znamko svoje predvolilne zveze. Niso napadali Goloba kot »leve« vlade. Postavili so se kot »razvojni« — in pustili, da bralec sklepa, kakšna je nasprotna vlada.

Ko Janša v maju 2026 doda pridevnik »desna razvojna«, naredi nekaj, kar zveni protislovno: označi sebe kot »desnega«, hkrati pa ohrani »razvojnega«. Razvojno torej ni protisloven z desnim. Razvojno je lahko desno. Razvojno je lahko levo. Vendar razvojno v tem trenutku, v tej rabi, pomeni: ne-Golobovo.

Zakaj je to pomembno

Bralec, ki vsako jutro odpre RTV, 24ur ali Žurnal, bere besedo »razvojna koalicija« kot opisno oznako. Kot da bi pisalo »modra koalicija« ali »večinska koalicija«. Beseda je sprejeta kot dejstvo.

Vendar je imenovanje vselej zahtevek. Ko stranka samo sebe imenuje »razvojna«, zahteva od javnosti, da to imenovanje sprejme. Ko mediji to imenovanje ponovijo, zahtevek nadgradijo. Ko bralec v komentarju napiše »dobro, da je končno razvojna koalicija«, zahtevek postane konsenz.

Konsenz pa je v javnem prostoru najmočnejša valuta. Ko nekaj postane konsenz, izgine iz razprave. Nihče več ne preverja. Razvojna koalicija je razvojna, ker se tako imenuje, ker se tako uporablja, ker se tako bere. Krog je sklenjen.

Tukaj se zgodi nekaj zanimivega. Opozicija (Svoboda, SD, Levica) ima dve možnosti. Lahko zavrne oznako: »niso razvojni, samo desni so«. Toda s tem prizna, da je razvoj na desni strani — torej se postavlja v defenzivo. Ali pa lahko sama prevzame oznako: »naša koalicija je bila razvojna, ker smo gradili šole in zdravstvo«. S tem pa potrdi, da je razvoj merilo, in se zaplete v primerjavo na nasprotnikovem terenu.

Obe možnosti sta past. Beseda »razvojen« je past, ki se je opozicija ne more izogniti, ne da bi izgledala protirazvojna.

Vzporedne besede

Slovenska politika ima druge takšne besede, ki delajo enako delo:

Vsaka od teh besed dela enako anatomijo. Postavi pozitivno samoopis. Implicitno postavi nasprotnika v negativno kategorijo, ne da bi ga eksplicitno imenovala. Nasprotnik mora bodisi sprejeti oznako (in se postaviti v defenzivo) bodisi jo zavrniti (in s tem priznati, da je oznaka merilo).

Kaj naj naredi bralec

Popollis ne pravi, naj bralec zavrne besedo »razvojen«. Tudi ne pravi, naj jo sprejme. Pravi: bodi pozoren, ko jo srečaš.

Vprašaj se troje:

Tretje vprašanje je najpomembnejše. Če bi Robert Golob v 2022 svoji koaliciji rekel »leva razvojna koalicija«, bi mediji to označili kot ideološko marketinško vajo. Verjetno bi se nasmihali. Ko isto formulacijo izgovori Janša leta 2026, ne komentirajo.

To ni zato, ker bi bila Janševa formulacija boljša. To je zato, ker je medijsko okolje pripravljeno sprejeti njegovo oznako kot opisno, druge pa kot programsko. Beseda je ista. Sprejetje je drugačno.

To je pomembno, ne ker bi Janšev primer bil edinstveno problematičen. Pomembno je, ker enako velja za vsako stranko, vsako frazo, vsak okvir. Razlika med stranko in besedo je v tem, da stranka ima volilce. Beseda ima publiko.

Zaključek · ena beseda, en sklep

V soboto, ko boste odprli časopis in prebrali, da je v Sloveniji nova »razvojna koalicija« začela delati, ne odgovorite na vprašanje, ali je dobra ali slaba. To vprašanje vodi v past.

Odgovorite na drugo vprašanje. Vprašajte se: kaj točno pomeni razvojen za govorca, ki je to besedo izbral? In: kaj točno pomeni razvojen za bralca, ki ga ta beseda nagovarja?

Če sta odgovora različna — in skoraj vselej sta — ste pravkar odkrili, kako se v slovenski politiki gradi nesporazum, ki vsi mislijo, da ga ni.

— popollis

Pollis je sobotni esej Popollisa. Ena tema, en argument, do 1.500 besed. Politični okvir, gospodarski mit, medijska anatomija, družbeni vzorec — tisto, kar v vsakdanjih Odsev-ih ne najde mesta.

Brezplačno. Deljivo. Brez naročnine. Če vas je esej nagovoril, ga lahko delite, posredujete, citirate — z navedbo vira.